corwin cursor circle black

Imajo visoke lesene zgradbe prihodnost?

Pojdi na članek
scroll down icon
Share

Lesene stavbe postajajo čedalje pogostejši element v svetovni arhitekturi. Čeprav sta bila v preteklosti cenovna učinkovitost in hitrost najpomembnejša elementa urbane gradnje, je danes poudarek na videzu stavb in njihovem vplivu na okolje. To je eden glavnih razlogov, zakaj je les pričel izpodrivati beton.

Wenlock Cross, Združeno kraljestvo. Vir: HawkinsBrown
Wenlock Cross, Združeno kraljestvo. Vir: HawkinsBrown

Vrnitev k ekologiji

Sodobne lesene stavbe imajo poleg privlačnejšega videza tudi številne druge prednosti pred običajnimi armiranobetonskimi konstrukcijami. Prvi je vpliv na okolje. Les je edini resnično obnovljiv gradbeni material. V kombinaciji z odgovornim načinom gozdarjenja ga je moč skoraj v neskončnost proizvajati in reciklirati. Ker porabi več CO2 kot ga proizvede, ima pozitiven vpliv na ogljični odtis.

Poleg tega gradnja lesene zgradbe v primerjavi z drugimi materiali porabi veliko manj energije, ustvarja manj prahu in zaradi pametne vnaprejšnje izdelave lesenih plošč ter njihove razmeroma enostavne montaže zahteva manj gradbenih delavcev. Prednost so tudi nižji prevozni stroški. Les prav tako pomaga ustvarjati bolj zdravo in prijetnejše notranje okolje. Ta material uravnava notranjo temperaturo in vlago, izboljšuje kakovost zraka in ima dobre izolacijske lastnosti.

Hiša Brock Commons Tallwood. Vir: ArchDaily

Prihodnost arhitekture?

Lesene stavbe na Slovaškem omejuje predvsem stroga zakonodaja. Medtem ko slovaški standardi omejujejo lesene konstrukcije na največ 12 metrov, v tujini lesene zgradbe dosegajo vedno večje višine. Na primer, leta 2017 je bil v Kanadi zgrajen 53-metrski študentski dom Brock Commons Tallwood House. Celotna gradnja te hibridne lesene stavbe, z ekipo devetih delavcev, je trajala le 57 dni in je bila tako uspešna, da je privedla do spremembe kanadskega požarnega pravilnika, ki bo v prihodnosti olajšal gradnjo lesenih zgradb v državi.

V Sloveniji zakonodaja ne določa maksimalne dovoljene višine lesenih zgradb, vendar pa je gradnja le-teh še v povojih. Med najvišjimi lesenimi zgradbami v Sloveniji sta tako štirinadstropni stanovanjski blok Karantanika v Domžalah in Center odličnosti INNOREVIEW, ki ga gradijo v Izoli.

Sedež Atlassian Sydney. Vir: ArchDaily
Sedež Atlassian Sydney. Vir: ArchDaily

Kljub temu, da bi v preteklosti takšna stavba lahko bila le posebnost, pa v zadnjih letih lesene stavbe po vsem svetu tekmujejo v preseganju višinskih meja. Napredni norveški projekt Mjøstårnet, končan leta 2019, je dosegel višino več kot 85 metrov. V Sydneyu načrtujejo gradnjo hibridnega lesenega nebotičnika, ki naj bi dosegel 180 metrov v višino. Ne le, da lesene stavbe postopoma postajajo običajna praksa, zdi se tudi, da bodo leseni nebotičniki kmalu sestavni del mestnega obzorja.

Notranjost sedeža Atlassian Sydney. Vir: ArchDaily
Notranjost sedeža Atlassian Sydney. Vir: ArchDaily

Vendar prihodnosti lesene arhitekture ne vidimo v njeni višini, saj so visoke stolpnice posledica zgoščevanja mest in ponekod edini način, kako zadostiti potrebam po določeni gradnji. Na ta način les kot material ponovno pridobiva svoje mesto na trgu in celo v večjih konstrukcijah tudi po ceni resno konkurira najpogosteje uporabljenim materialom, kot sta armirani beton ali jeklo. Vendar pa v evropskem okviru lesene poslovne stavbe izražajo predvsem splošen pristop k trajnosti in kakovosti notranjega okolja in so za nas bolj navdihujoče. Ena takšnih je denimo stavba banke SR-Bank v norveškem mestu Stavanger.

Stavba banke SR. Vir: Helen & Hard
Stavba banke SR. Vir: Helen & Hard

Palma in lesene stavbe

V podjetju CORWIN vedno sledimo najboljšim arhitekturnim trendom z vsega sveta. Ni naključje, da je naš bratislavski projekt Einpark Offices postal najbolj zelena stavba na Slovaškem. Lesene stavbe so naslednji korak v naših prizadevanjih za ustvarjanje kar najbolj zdravega in okolju prijaznega notranjega okolja. Naše podjetje se že dolgo navdihuje po vsem svetu in se posvetuje z domačimi in tujimi strokovnjaki in tehniki s področja lesene arhitekture in požarne varnosti. Napore vlagamo v ustvarjanje uporabnega projekta, ki bo ustrezal strogim slovaškim požarnim standardom. Lesene stavbe, kot je Brook Commons, so pokazale prednosti lesene gradnje in privedle do sprememb standardov po vsem svetu. Kljub temu, da gre za izjemno zahtevno nalogo, si bomo še naprej prizadevali, da bo v projektu Palma, ki ga razvijamo v Bratislavi, nekoč stala prva lesena stolpnica na Slovaškem. Držite pesti za nas!

Lesene zgradbe z vsega sveta. Vir: Archdaily, HawkinsBrown, Moelven, Unsplash
Share
corwin icon circle scroll top button
phone menu open button phone menu close button

Piškotki

Za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke. Več informacij o varovanju zasebnosti najdete tu.